|
 Pozdravljeni,
Zelo kratka bom - odkrili so mi sladkorno bolezen tipa 2. Prosim povejte mi, kakšno zdravljenje je najboljše zame in ali bom že v kratkem dobila insulin. Zelo se bojim insulina, saj ga je dedek dobil v bolnici, uporabljal ga je le tri mesece, nato pa je umrl. Manja iz Ljubljane
 Hvala za Vaše vprašanje ga. Manja, saj verjetno podobno razmišlja mnogo ljudi, ki dobijo diagnozo sladkorne bolezni tipa 2. Predvidevam tudi, da je že dolgo tega, odkar je Vaš dedek uporabljal insulin in tedaj so b ili drugačni časi: insulin je bil na razpolago v človeku ne preveč prijazni obliki – igle za injiciranje so bile debele, ni bilo brizg za enkratno uporabo in jih je bilo potrebno prekuhavati, insulini niso bili še tako prečiščeni/kvalitetni kot so danes in njihovo delovanje še ni bilo tako zelo podobno delovanju insulina v zdravem organizmu - zdravljenje je bilo zato še veliko večji izziv. Verjetno je Vaš dedek insulin dobil tudi zelo pozno v času svoje sladkorne bolezni in vsekakor ni umrl prav zaradi dejstva, da je dobil insulin.
Rada bi poudarila, da je insulin najnaravnejše sredstvo za vodenje in uravnavanje sladkorne bolezni: tisto kar Vam manjka – dobite! Ljudem, ki prihajajo v mojo ambulanto vedno poudarim, da bi za uravnavanje sladkorne bolezni vsakemu najraje uvedla insulin, saj je najbolj »bio« - pa me vsak nejeverno pogleda in nato skoraj s strahom vpraša, tako kot Vi, če je še kaka druga možnost... Seveda je, a potrebno je vedeti da bo v zdravljenju sladkorne bolezni enkrat verjetno na vrsto prišel tudi insulin. Sprejeti insulin sicer ni enostavno, a z njim se danes da lepo živeti, pa še telo Vam je neskončno hvaležno, da ste mu dali ravno tisto, česar nima.
Vendar – realnost je malce drugačna kot so moja razmišljanja o prednostih zelo zgodnje uvedbe insulina, draga bralka: vsakdo si želi, da bi se čimdlje izognil injiciranju insulina – zato v zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 sprva zdravimo s tabletami, dokler je glede na urejenost sladkorne bolezni to mogoče. Kako dolgo lahko zdravimo s tabletami je odvisno od vsakega posameznika in od naravnega poteka bolezni pri vsakm človeku posebej in priporočila so, da je uvedba insulina nujna ko pri nekom v zdravljenju uporabljamo že največji odmerek kombinacije zdravil, pa HbA1c še vedno presega 7%. Če se kaj takega zgodi, pomeni, da smo izčrpali zdravljenje z zdravili in je potreben insulin; prej je bila ta meja nekako pri HbA1c 8% in več.
Preden sploh pričnem z opisovanjem zdravil za sladkorno bolezen tipa 2, draga bralka, bi poudarila, kako zelo pomembno je, da vsak človek »bolezen vzame v svoje roke« in si naredi načrt za svoje zdravljenje – seveda mu pri načrtu pomaga zdravnik ali medicinska sestrav, a glavni pri zdravljenju sladkorne bolezni je prav človek sam! Z znanjem, ki si ga pridobi, skrbi za zdravo in uravnoteženo prehrano (ki ji ne rečemo in tudi ni - dieta!) in predvsem redno gibanje. Prav zdrava hrana in gibanje sta najpomembnejša v življenju vsakogar, ki ima sladkorno bolezen in pravzaprav slehernega človeka. Na tak način se tudi vzdržuje primerna telesna teža in tudi sladkorna se uredi.
Če zgoraj navedeni ukrepi ne zadostujejo, ponavadi uvedemo zdravilo metformin (Glucophage, Siofor, Aglurab...). To zdravilo spodbudi, da telo spet postane občutljivo na lastni insulin – predvsem jetra, ki sicer pri sladkorni bolezni lahko skoraj »podivjajo« in tvorijo preveč sladkorja/glukoze; metformin deluje tudi na mišice, ki pod vplivom metformina spet »raje« sprejemajo razpoložljivi sladkor/ glukozo in je torej presnova glukoze v telesu bolje uravnana in spet zelo podobna tisti pri zdravem človeku. Metformin ne povzroča povišanja telesne teže in praktično tudi ne hipoglikemije; najučinkovitejši je pri odmerku 2000mg/dan. Zdravilo ni primerno za nekoga, ki mu slabše delujejo ledvica ali jetra, na kar smo zdravniki pri predpisovanju zelo pozorni.
V svetu in tudi pri nas so na razpolago zdravila iz skupine tiazolidinedionov (Avandia, Actos...) , ki prav tako učinkovito povečajo občutljivost tkiv na lastni insulin. Pri enem izmed zdravil te skupine so se v zadnjem času pojavili večji stranski učinki, zato mora biti njihova uporaba dobro pretehtana in je rezervirana le na pioglitazon pri skrbno izbranih kandidatih za tako zdravljenje med ljudmi s sladkorno boleznijo tipa 2. Ko metformin ne deluje več dovolj močno, moramo v terapiji razmisliti o kombinaciji z drugimi tabletami ali pa o kombinaciji z insulinom. Reciva, draga bralka, da dava različne insulinske sheme v današnjem odgovoru »malo na stran« in Vam razložim le delovanje tablet, ki jih lahko uporabljamo pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. V zdravljenju lahko posežemo po zdravilih iz družine sulfonilsečnin (Glibenklamid, Daonil, Trical, Diaprel MR, Glucotrol XL, Amaryl, Glurenorm...), ki delujejo na celice trebušne slinavke in jih spodbudijo, da izločijo več insulina ter tako pripomorejo k boljši urejenosti sladkorne bolezni. Sulfonilsečnin imamo več vrst, razlikujejo se po dolžini delovanja in nekaterih drugih lastnostih. Ta zdravila lahko povzročijo hipoglikemijo in tudi povišanje telesne teže. Poznamo glibenklamid, gliklazid MR, glimepirid, glipizid XL. Če ime nekdo slabše delovanje ledvic, je varna uporaba le ene od sulfanilsečnin - glikvidon. Imamo na razpolago tudi zdravila iz družine meglitinidov (NovoNorm...), od katerih je pri nas v uporabi le eden. To zdravilo prav tako spodbuja trebušno slinavko, da izloča več insulina, se pa od sulfonilsečnin razlikuje po tem, da deluje zelo hitro in je učinkovito skupaj z zaužitim obrokom hrane. Pri nas uporabljamo repaglinid. Prav pri obroku hrane lahko uporabimo tudi t.i. zaviralce glukozidaz alfa (Glucobay...) v črevesju, ki upočasni jo vsrkavanje ogljikovih hidratov iz hrane v telo, kar je dobrodošlo predvsem pri ljudeh, ki imajo izrazit skok glukoze po jedi, a so manj učinkoviti kot meglitinidi. Pri nas uporabljamo akarbozo. Med najnovejša zdravila, ki jih lahko dodamo metforminu ali sulfonilsečnini ali obema skupaj, sodi zaviralec encima DPP-4 (Januvia, Galvus...). To zdravilo spodbuja/podaljšuje delovanje hormona-inkretina imenovanega GLP-1, ki ima pomembno vlogo v pospeševanju izločanja insulina ob zaužitju hrane in zavira tudi tvorbo glukoze v jetrih. Po dosedanjih podatkih je zdravilo varno. Pri nas uporabljamo sitagliptin.
Draga bralka, upam, da Vam je sedaj celotna slika zdravljenja sladkorne bolezni veliko bolj jasna. Da povzamem: najbolje je, da sladkorno bolezen čimprej vzamete za svojo in jo ukrotite tako, da se čimveč gibate, zdravo jeste in vzdržujete primerno telesno težo – skratka – zdravo živite, kot je priporočljivo za vsakogar. Če ti ukrepi ne bi bili dovolj učinkoviti, imamo še kup možnosti za Vaše zdravljenje in dobro počutje – da boste še dolgo lepo in kvalitetno živeli. Pa srečno! |
