Sorry, translation still in progress!

Nočno izločanje rastnega hormona poveča odpornost telesa na insulin, s tem je potreba po insulinu večja in posledično je opazno povišanje ravni glukoze v krvi, kar k jutranji ravni glukoze prispeva 1.0-2.0 mmol/L.

Ta pojav je prisoten pri vsakem človeku, a če je posredi sladkorna bolezen predvsem tipa 1, lahko FZ dodatno poviša vrednost glukoze na tešče, kar lahko povzroča hude preglavice.

Ker se FZ pojavlja ponoči oziroma, kot ime pove, v zgodnjih jutranji urah v času zore, je neizogibno malo več povedati o tem, kaj se ponavadi v telesu ponoči dogaja.

Raven glukoze v krvi se normalno giblje od 4.5 do 5.0 mmol/L. Tvorba glukoze v jetrih, kot smo že povedali, proti jutru narašča. Temu sledi naravno izločanje insulina, ki med polnočjo in 5. uro zjutraj upada, nato ponovno narašča in doseže vrh okoli 7.ure, ko raven insulina znaša 30% več, kot v prvi polovici noči. Zato razumemo, da je zdravljenje z insulinom ponoči, kar umetnost.

Prav nevšečno je, če proti jutru, ko je tudi sicer potreba po insulinu v telesu največja, insulina zmanjkuje. Na srečo imamo sedaj dva zelo dobra dolgodelujoča insulina, kjer je delovanje dovolj dolgo, da insulina proti jutru ponavadi ne zmanjka.

Najbolje pa se v uravnavanju nočne glikemije obnese insulinska črpalka, ki jo lahko zelo natančno naravnamo od ure do ure in določimo koliko insulina bo izločila v skladu s potrebo vsakega bolnika. FZ je namreč pri nekom bolj ali manj izrazen.

Ne smemo pa pozabiti, da na jutranjo povišano raven glukoze v krvi ne vpliva le rastni hormon s posledično FZ in premalo insulina, pač pa lahko vpliva še predhodna hipoglikemija, ki smo jo morda ”zdravili” s preveč ogljikovimi hidrati ali pa posledicna hiperglikemija po doživeti nočni hipoglikemiji.

Če je jutranja previsoka raven glukoze problem, potem je najbolje, da se natančno pogovorite z zdravnikom in sestro, ki bosta znala ugotoviti za kaj pravzaprav gre in svetovati, kakšen pristop k zdravljenju bi bil najbolj primeren.

Srečno!