Nočna hipoglikemija je prava nočna mora. Verjetno je noč tisti del dneva, ko je hipoglikemijo najbolj neprijetno doživeti. Te občutke pozna vsak, ki svojo sladkorno bolezen zdravi z insulinom. Ponoči tudi naša čutila počivajo in spremembe v telesu je med spanjem težje zaznavati kot v budnem stanju; poleg tega so dokazali, da človek znake hipoglikemije čuti bolje v stoječem kot v ležečem položaju.

Velja prepričanje da se nočna hipoglikemija pojavlja pri približno 30% ljudi, ki so zdravljeni z insulinom, a so podatki o pojavljanju nočne hipoglikemije v literaturi zelo različni. Verjetno je pogostejša pri otrocih. Če ima nekdo razvito nezavedanje hipoglikemije, je spoznavanje hipoglikemija še težje, tako podnevi, kot tudi ponoči.

Nezavedanje hipoglikemije je stanje, ko bolnik po več let trajajoči sladkorni bolezni, zdravljeni z insulinom, ob hipoglikemiji ne čuti več značilnih znakov hipoglikemije (tresavica, potenje, nemir…), pač pa ima le težave na primer s koncentracijo, govorom. Slednji znaki so precej milejši in jih bolnik sam niti ne opazi, če ni posebej pozoren nanje. Tako stanje je lahko zelo nevarno,saj človek proti hipoglikemiji pravočasno ne ukrepa in se lahko zgodi, da pade v nezavest ali t.i. hipoglikemično komo. Nezavedanje hipoglikemije se razvije zaradi prilagoditve možgan na ponavljajoče se hipoglikemije, ob dlje trajajoči sladkorni bolezni, pa tudi zaradi motenega izločanja t.i. kontraregulatornih hormonov (glukagona, adrenalina…). Če ti hormoni niso moteni sicer s svojim delovanjem ob hipoglikemiji v telesu poskrbijo za povišanje glukoze v krvi.

Ljudje zdravljeni z insulinom marsikatero nočno hipoglikemijo ”prespijo”. Kako lahko sklepamo, da je nekdo hipoglikemijo prespal? Morda se zjutraj zbudi s spominom na hude sanje ali pa s povišano ravnijo glukoze v krvi, ki nastopi kot posledica hipoglikemije. Vsekakor vsaka prespana hipoglikemija lahko pripomore k postopnem razvoju nezavedanja hipoglikemije.

V raziskavi, ki sem jo s kolegi opravila na kliniki v Ljubljani so nam ljudje zdravljeni z insulinom na vprašanje, če se zavedajo nočne hipoglikemije, v anketi odgovorili takole: 60,1% je bilo takih, ki se nočne hipoglikemije zavedajo, 37,4% se je ne zavedajo in  2.5% anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo.   

Zakaj nastane nočna hipoglikemija? Na njen nastanek vpliva več dejavnikov, ki se med seboj prepletajo: vrsta insulina, ki jo človek uporablja, raven glukoze v krvi pred spanjem, raven telesne aktivnosti preko dneva, uživanje alkoholnih pijač in še dejavniki, kot je daljše trajanje in dobra urejenost sladkorne bolezni.

Pa pojdimo lepo po vrsti in si podrobneje oglejmo posamezne dejavnike:

• vrsta insulina: telo je bolj občutljivo na insulin v prvi polovici noči, kot proti jutru. Zato je za normalno raven glukoze v krvi sprva potrebnega manj insulina, proti jutru pa več. Običajni srednjedolgodelujoci insulin (NPH), ki ga nekdo vzame pred spanjem pa ima svoj vrh delovanja ravno takrat, ko telo potrebuje manj insulina, zato je nevarnost za nočno hipoglikemijo velika; nedavno so odkrili dva nova insulinska analoga dolgodelujocega insulina od katerih predvsem eden enakomerno deluje preko cele noči, kar izrazito zmanjša pojavljanje nočne hipoglikemije. Delovanje insulinske črpalke prav tako lahko naravnamo tako, da ponoči izloča drugačno in ustrezno količino  insulina v prvem delu noči in proti jutru. Na pojavnost nočne hipoglikemije vpliva tudi kateri kratkodelujoci insulin nekdo uporablja in hipoglikemij je manj pri zelo hitrodelujocih insulinskih analogih;
  
  

• raven glukoze v krvi pred spanjem: najbolj varna vrednost glukoze v krvi pred spanjem je okoli 7.5 mmol/L;
  
  

• raven telesne aktivnosti: vsaka telesna aktivnost poveča občutljivost na insulin in torej manjšo potrebo po insulinu še 6-15 ur (včasih celo 24 ur) po končani aktivnosti; najbolje je seveda, če je aktivnost redna, kar pomeni da smo odmerek insulina le-tej že prilagodili; pozornost je potrebna kadar je aktivnost nastopila izjemoma in izven redne aktivnosti;
  
  

• daljše trajanje sladkorne bolezni: pri sladkorni bolezni tipa 1, ki traja več kot pet let, lahko postopno pride do slabšega občutenja hipoglikemije; 
  
  

• dobra urejenost sladkorne bolezni je nujna zaradi preprečevanja poznih zapletov, a tu je korak do hipoglikemije zelo majhen. Potrebno se je skrbno opazovati in tako je mogoče oklicno izpeljati dobro urejenost s čimmanj hipoglikemij.   

Nočna hipoglikemija je velik izziv tako za človeka s sladkorno boleznijo kot tudi za terapevta, vendar se je z nočno hipoglikemijo mogoče uspešno spoprijeti. Potreben je temeljit in odkrit pogovor na osnovi katerega ugotovimo, kakšen je najboljši pristop – vsekakor je pristop individualen in se razlikuje od človeka do človeka. Posvetujte se z nami v ambulanti jazindiabetes...