Hipoglikemija se lahko pojavi kadarkoli, je nepredvidljiva in prizadene ”telo in dušo” – prav zato življenje z njo ni enostavno.

Pogoste hipoglikemije lahko vodijo v različna psihična stanja in situacije. Kratkoročno se pri posamezniku pojavlja nemir, občutek krivde in frustracija, odvisnost od drugih ljudi in možne so tudi razne nesreče. Dolgoročno lahko trpi delo v službi in šoli, prisoten je stres, medosebni odnosi se zrahljajo - vse to lahko v skrajni meri posameznika pahne v samoto.

Taka stanja je dobro pravočasno prepoznati in tudi predvideti, saj tako človeku lahko pomagamo takoj, ko je pomoči in nasveta potreben. Vsako odlašanje je odveč.

Podrobneje si bomo ogledali psihično stanje ”strah pred hipoglikemijo” in nekaj življenjskih okoliščin, ko je hipoglikemija še posebej pomembna – pri športu in aktivnostih v prostem času.

Strah pred hipoglikemijo

Življenje z nenehno nevarnostjo hipoglikemije lahko na ljudi s sladkorno boleznijo in njhove svojce deluje zelo obremenilno. Hipoglikemijo je kot nenehno sopotnico v življenju težko sprejeti.

Ko so ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 vprašali, kaj jih v zvezi s to boleznijo najbolj skrbi, so odgovori pokazali, da je huda hipoglikemija prav tako skrb vzbujajoča kot strah pred slepoto zaradi sladkorne bolezni. Čim je nekdo doživel hudo hipoglikemijo se bo verjetno te izkušnje za vedno spominjal in bo svoje življenje in vedenje spremenil tako, da je ne bi več doživel. Morda si bo pogosteje meril glukozo v krvi ali pa bo vztrajal pri nekoliko višjih vrednostih glukoze v krvi. Slednje  bo negativno vplivalo na splošno urejenost sladkorne bolezni in tudi na razvoj poznih zapletov sladkorne bolezni. Strah pred hipoglikemijo, predvsem pred nočno hipoglikemijo lahko torej posamezniku popolnoma onemogoči, da bi se oprijel intenzivnejšega zdravljenja sladkorne bolezni.

Strah pred hipoglikemijo je potrebno predvsem prepoznati in se o tem pogovoriti z diabetologom in medicinsko sestro in tudi z znancem, ki ima podobne težave. Po natančnem poznavanju okoliščin, kako hipoglikemija ponavadi nastane, je potrebno izdelati načrt, kako bi se hipoglikemiji lahko izognili. Tega se z vajo in ustreznim sistematičnim vodenjem da naučiti - za podrobnosti se lahko najavite za svetovanje v ambulanti jazindiabetes.

Hipoglikemija, šport in prosti čas

Pri nekom ki nima sladkorne bolezni fizična aktivnost sproži izločanje adrenalina, kar zavre izločanje insulina. Posledično se sproži pospešeno izločanje glukoze (iz jeter), ki jo mišice koristno uporabijo za svoje delo. Pri nekom, ki pri zdravljenju sladkorne bolezni uporablja (”zunanji”) insulin, šport in adrenalin insulina ne moreta zavreti. Insulina je v telesu pač toliko, kolikor si ga je nekdo injiciral. Če je insulina malo, mišice za svoje delo ne morejo privzeti glukoze in raven glukoze zato v krvi raste. Če je insulina veliko, mišice pospešeno privzemajo glukozo in raven glukoze v krvi pada – lahko sledi hipoglikemija.

Pri športu je torej pomembno uskladiti: čas aktivnosti, odmerek insulina in zaužito hrano. Na športno aktivnost se je dobro vnaprej pripraviti.

Kako? Vedeti moramo kaj vse vpliva na raven glukoze v krvi v času športne aktivnosti: čas zadnje insulinske injekcije in vrsta insulina, mesto injiciranja, čas in vrsta zadnjega obroka, trajanje in vrsta športne aktivnosti.

Za preprečitev padanja ravni glukoze pri športu lahko zužijemo dodatne kratkodelujoče ogljikove hidrate (20-30 g) v tekoči ali trdni obliki ali pa injiciramo manj kratkodelujočega insulina (pribl. 10-15% manj). Včasih sta potrebna oba ukrepa. Ne priporočamo injiciranja insulina v nogo ali roko, saj je ta del telesa med športom ponavadi zelo aktiven in je vsrkanje insulina hitrejše, torej je nevarnost za hipoglikemijo večja.

Vsakdo mora preizkusiti različne načine preprečevanja hipoglikemije, si ob tem skrbno zabeležiti svoja opažanja (meritve ravni glukoze itd.) in si nato izdelati recept, kako ravnati v takem primeru. Dolgotrajnejša hoja bo npr. zahtevala bistveno zmanjšanje količine insulina in večkratno zaužitje dodatnih ogljikovih hidratov. Meritev glukoze v krvi je potrebna na 2-3 ure, kar morda v mrzlem in vlažnem okolju ni vedno najenostavnejše. Raven glukoze naj bo okoli 10 mmol/L. Vredno se je spomniti, da je po športu telo “nagnjeno” k hipoglikemiji še do 15 ur po zaključku aktivnosti, po popoldanski ali večerni aktivnosti torej ponoči ali še drugi dan – zato je dobro zaužiti dodaten manjši obrok pred spanjem.

Narava vseskozi vabi - pogumno poiščite pravo obleko in obutev in se odpravite na hojo, tek ali le na sprehod v park s prijateljem ali kužkom. Zase boste naredili nekaj zelo dobrega !!!

Pa ne pozabite, pravijo da je neprimerna le obleka, ne pa vreme - tako da izgovorov kot so:"...sedaj je bolj grdo vreme, ne morem ven..." ne sprejemamo :-)