Lepo pozdravljeni! Že več let sem sladkor­na bolnica in si dajem injekcije insulina. Oba z možem sva bila kadilca, vendar sva pred leti nehala kaditi. Jaz sicer nisem ni­koli inhalirala. Mož je pred časom ponov­no začel kaditi. Doma največ tri cigarete. Zdaj se zaradi tega ves čas prepirava. Me­ni se zdi, da mi dim škodi, saj vedno zač­nem kašljati, ker se mi zdi, da mi dim dra­ži grlo. Tudi sicer večkrat kašljam, zato mož misli, da niso krive cigarete. Jaz pa menim, da če kašljam zaradi česa druge­ga, mi cigaretni dim samo še boj škodi. Kaj pravite vi? Oba sva stara 54 let. Zelo se jezim, da mož ponovno kadi.

Na živce mi gre tudi, ker se hoče pogosto »cartati«. Imava se res zelo rada, ampak meni ni ravno preveč do tega. Zdi se mi neumno pri teh letih. Moti me, da nisem več mlada, čeprav v glavnem popustim, toda to se mi pač zdi »tlaka«. Bojim se, da se ne bova imela več tako rada, če bom takšna. Hvala za odgovor. Uaša vdana bralka. Naslov je shranjen v uredništvu.

»Helena«

Najprej bi vam, draga bral­ka, odgovorila na vaše vprašanje o kaje­nju, na kratko ter »jasno in glasno«: kaje­nje je zelo škodljivo, posebej pa še, če ka­di nekdo, ki ima sladkorno bolezen!!! Ka­jenje v povprečju skrajša življenje za pet do deset let, pri sladkorni bolezni pa so te številke še bolj grozljive.Tudi pasivno ka­jenje je zelo škodljivo, nekateri menijo, da celo bolj kot aktivno.

No, sedaj pa lepo po vrsti. Čedalje več je dokazov, da je pri kadilcih tveganje za nastanek sladkorne bolezni večje. Kajenje je povezano z večjo insulinsko rezistenco, to je z večjo odpornostjo telesnih tkiv na insulin. Z drugimi besedami, telo mora tvoriti veliko več insulina, da bi bil dose­žen enak učinek na telesna tkiva kot pri zdravem, tako da se trebušna slinavka po­spešeno izčrpava. Dokazano je, da je med kajenjem vsrkavanje insulina iz podkožja upočasnjeno. Predstavljajte si torej, da nekdo veselo kadi ravno po obroku, ko je dobro in hitro delovanje insulina najpo­membnejše ...! Gotovo bo povečanje glu­koze po jedi nesprejemljivo visoko ali pa bo ta človek za dosego primerne glikemije  po jedi potreboval precej večji odmerek insulina kot sicer, če ne bi kadil.

Vsi pozni zapleti sladkorne bolezni na srcu, žilah, ledvicah, očeh in živcih so pri kadilcu bolj izraženi. Kajenje bistveno poveča tveganje za srčno in možgansko kap. Nešteto je primerov, ko je prekrvitev nog dodatno slabša zaradi kajenja, kar vo­di v ponavljajoče se rane na nogah in slednjič do amputacije udov. Prenehanje kajenja ima takojšen blago­dejni učinek na žile v telesu in hitro na­predujoči procesi ateroskleroze na primer v možganih in srcu se postopoma upo­časnjujejo. Gospa, od srca vam čestitam, da ste zbrali toliko volje in moči, da ste kajenje opustili!

Prenehanje s kajenjem  je namreč za večino ljudi zelo težko. Večina poskuša to storiti sama ali poišče nasvet pri svojem zdravniku. Ta jim ponavadi svetuje, da se vključite v sku­pino ljudi, ki se odvajajo kajenja. Lahko bi si prvih nekaj tednov pomagali tudi s tako imenovanimi nadomestki nikotina (obliž, žvečilni gumi). Pozor - če ima nekdo teža­ve z aritmijo srca ali angino pektoris, se je pred uporabo nikotinskih nadomestkov treba posvetovati z zdravnikom. Pri zelo strastnih kadilcih je uspešna dolgotrajnejša individualna vedenjska terapija. Pri odvaja­nju koristi tudi ukvarjanje s športom in marsikdo bo tako ponovno odkril, kako ze­lo ga je kajenje oviralo pri telesni aktivnos­ti in kako lepo je življenje brez cigarete.

Gospa, zelo vas moti, da vaš mož kadi. Menim, da bi bil na mestu odkrit pogovor. Vsekakor bi bilo tudi za moža dobro, da ne bi kadil. Zakaj? Počasi že prihaja v leta, ko je za zdravje še mogoče kaj narediti in tako bistveno vplivati na to, kakšna bo starost. Ko ga »prime«, da bi doma kadil, bi bilo bo­lje in lepše, če se skupaj odpravita na sprehod in se v miru pogovarjata. Narava dela čudeže! Tako bosta tudi na novo gradila svoj odnos, ki sta ga verjetno v zadnjih letih spričo vsakodnevnih obveznosti in skrbi zanemarila. Ali z drugimi hesedami, »cartanje«, ki je prijetno za oba, ne pride samo od sebe. Najprej se spomnite, kaj vaju je prvot­no medsebojno privlačilo, da sta se odloči­la za skupno življenje. Nato si vzemita čas in se posvetita drug drugemu. Prijeten od­nos med partnerjema se gradi ves dan, te­den, mesec ... Majhne pozornosti, skupno ukvarjanje s stvarmi, ki so prej veselile oba, in podobno, delajo čudeže.

In še nekaj, stari ste prav toliko, kolikor se počutite - in vidva sta objektivno v naj­lepših letih!