Urnik ordinacije

pon.  13:00  -  19:30
 tor.  13:00  -  19:30
 sre.  07:00  -  12:00
   12:30  -  16:00
 čet.  07:00  -  12:00
   12:30  -  16:00
 pet.  10:00  -  14:00
Kličite 01 4254378 !
 

Preventivni pregledi

Nudimo možnost preventivnih pregledov.

Za samoplačniški preventivni pregled se je potrebno predhodno naročiti. 

Domov arrow Preberite arrow Odgovori na vprašanja arrow Pomoč zdravnika, ki se »spozna na dušo«
Pomoč zdravnika, ki se »spozna na dušo«

 Star sem 59 let. Petnajst let imam sladkorno bolezen tipa 2, ki jo dve leti zdravim z inzulinom. Vrednost krvnega sladkorja mi precej niha. Že zadnjih nekaj let opažam, da sem zelo slabe volje oziroma da sem večkrat žalosten. To so opazili tudi domači, saj sem sicer v mlajših letih veljal za veseljaka. Težko mi je prizna­ti, a nekajkrat sem razmišljal že o najhujšem. Zdravniku sem nekoč potožil o svo­jih težavah in tedaj sem dobil neke zeliščne tablete, ki mi niso kaj prida poma­gale. Na kontrolo k njemu se nisem več oglasil. Tedaj je omenjal, da imam naj­brž depresijo. Rad bi izvedel, ali imam morda res depresijo in ali je to povezano s sladkorno boleznijo?     

B. Z.,Manbor


 Morda gre pri vas res za depresi­jo, vendar ste navedli premalo po­datkov, da bi lahko povsem uteme­ljeno posumila nanjo. Vsekakor bi bil priporočljiv pregled pri klinič­nem psihologu ali psihiatru. Vsi ljudje imamo nekakšen nerazumljiv predsodek pred tem, da bi poiskali ustrezno pomoč kadar »boli duša«. Veliko hitreje se k zdravniku odpra­vimo zaradi bolečin v kolenu ali za­radi glavobola, saj so take bolezni »normalne«, bojazen, da bi nekdo ugotovil, da se »nam je zmešalo«, pa je prehuda.

Vsak človek vsaj enkrat v življenju potrebuje koga, ki se spozna na du­šo. Morda je to dober prijatelj, du­hovnik, lahko pa tudi zdravnik. Iska­nje tovrstne pomoči pa vsekakor ni nikakršna sramota. Tudi jemanje »ta­kih« zdravil je velikokrat le prehod­no. Torej, najprej bi vam svetovala, da ponovno poiščete pomoč pri psihiatru, še posebej če vam je kdaj tako hudo, da pomislite na najhujše.

Sedaj pa bom skušala odgovoriti še na vaše vprašanje o morebitnem vplivu sladkorne bolezni na depre­sijo. Sredi devetdesetih let so se pri­čeli pojavljati izsledki večjih študij, ki so govorile, da je depresija po­gostejša pri ljudeh s sladkorno bo­leznijo. Prizadela naj bi jih kar v 15 do 20 odstotkih, verjetno pa je še pogostejša, a ostaja neodkrita. Dep­resija naj bi bila pri diabetikih tudi bolj trdovratna.

Pravih vzrokov za pogostejšo depresijo pri ljudeh s sladkorno bo­leznijo še niso odkrili. Pri vrednote­nju študij moramo biti previdni, ker je visok odstotek prizadetih lahko odraz tega, da so k sodelovanju pri­tegnili le tiste ljudi, ki imajo hujše težave, in se zato zdi, da je depresi­je med diabetiki več.

Depresija je lahko že posledica samega dnevnega bremena kronič­ne bolezni, vpliv pa zmotno pripi­šemo prav sladkorni bolezni. Ena od hipotez pa trdi, da je poglavit­ni razlog za depresijo pri ljudeh s sladkorno boleznijo, prizadetost zaradi narave bolezni in načina zdravljenja. Morda je sama depre­sija celo razlog za nastop sladkorne bolezni tipa 2?!

Z depresijo povezujejo tudi izraz, ko diabetik »pregori« (»burn-out«), ko človek do sladkorne bolezni ču­ti odpor in strašno nemoč. To je pri­sotno predvsem pri tistih, ki imajo sladkorno bolezen že dlje časa in jo težko obvladujejo, kar jim iz dneva v dan spodbija samozavest in vese­lje do življenja.

Kakorkoli že, o depresiji in slad­korni bolezni se moramo še zelo ve­liko naučiti. Morda bo o tem tudi v Sloveniji kdaj stekla raziskava: predvsem o pravočasnem odkriva­nju in zdravljenju depresije pri slad­korni bolezni.

Tudi v ambulanti jazindiabetes se posvečamo takim težavam in skupaj z vami skušamo najti dober odgovor za vas.

 
© 2024 Karin Kanc Hanzel