Naj vam, draga bralka, kar naštejem vrste hrane, ki vsebuje veliko vlaknin: zelenjava, sadje in razna žita, ki jih zaužijete s polnozrnatim kruhom, v muesliju in podobnem. Če ima hrana veliko vlaknin, ima telo pri prebavi »več dela s hrano«, dlje časa potrebuje za pre­bavo, in tako se na primer sladkor, ki je v taki hrani, v telo vsrka počasneje. Morda vam je zdravnik že kdaj svetoval, da pri vsakem obroku skušajte zaužiti še kos sadja. Tako se bodo sestavine hrane v želodcu pomešale z vlakninami iz sadja in vsrkavanje hranil­nih snovi v telo bo enakomernejše, ne bo tako nena­dne potrebe po velikih količinah inzulina in ne bo nenadnih skokov glukoze v krvi.
V Ameriki, kjer se soočajo z veliko pojavnostjo slad­korne bolezni in debelosti, ne opozarjajo več tako pogo­sto na to, katera hrana je škodljiva in katera ne, saj se tak način osveščanja ljudi ni obnesel. Sedaj poudarjajo, naj ljudje vsak dan zaužijejo pet obrokov sadja oziroma ze­lenjave, kar bi spodbudilo zadostno uživanje vitaminov in vlaknin ter občutek sitosti ob nizkem kaloričnem vno­su. Tudi preostala zaužita hrana se pomeša z vlaknina­mi iz sadja in zelenjave in dosežen je učinek, ki sem ga prej omenila. Vlaknine pospešijo tudi prebavo, ki posta­ne rednejša, kar zmanjšuje nevarnost razvoja raka na debelem črevesu. Pomembno je, da vseskozi dovolj pije­te, da vlaknine nabreknejo in tako pospešijo odvajanje blata. Če na primer uživate žita in otrobe, ne da bi dovolj pili, bo učinek prav nasproten - zaprtje.
Prosti radikali, ki so za telo škodljivi, nastajajo s t. i. oksidacijo zaužitih hranil in poškodujejo telesne celice in tudi njihov dedni material, kar lahko vodi v raz­voj raka in povečuje tveganje za nekatere bolezni, kot so na primer bolezni žil. Najhujši je zaplet na srcu, ko zmanjšan pretok po srčnih arterijah lahko vodi v srčni infarkt. Antioksidanti so snovi, ki to škodljivo oksida­cijo preprečujejo. Mednje sodita vitamina E in C, toko­ferol, betakaroten, nekatere kovine, kot so magnezij in baker ter element v sledovih selen, in še kaj.
V nedavni ameriški raziskavi so ugotovili, da hra­na z veliko vlakninami in antioksidanti statistično značilno zniža smrtnost zaradi srčnega infarkta in smrtnost nasploh pri moških, pri ženskah pa ima tak učinek le hrana z veliko vlakninami, medtem ko antioksidanti ne pripomorejo bistveno k zmanjšanju umrljivosti. Zakaj je prišlo do tako različnih učinkov glede na spol, ni znano. Vsekakor je bilo hranjenje z obilico vlaknin v različnih »užitnih oblikah« blago­dejno. Morda pa so k tako dramtičnemu učinku pripomogle tudi še nekatere druge snovi v sadju in zele­njavi, ki jih sploh še ne poznamo ali pa jim ne posve­čamo dovolj pozornosti.
Gospa, svetujem vam, da še naprej spremljate lite­raturo o prehrani, vendar s kančkom treznosti. V dnev­nem časopisju vse prepogosto objavljajo t. i. boom no­vice, ko postane tisto, kar je bilo včeraj zdravo, nena­doma škodljivo, in obratno.

V dilemi se vedno lahko obrnete na ambulanto jazindiabetes, kjer bomo skupaj z vami našli prave odgovore.