Sorry, translation still in progress!

Koronarna bolezen (to je pri­zadetost žil, ki skrbijo za pre­hrano in nemoteno delovanje srca) je glavni vzrok obolev­nosti in tudi glavni vzrok smr­ti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Koronarna bolezen se ka­že kot angina pectoris, ko bol­nik ob naporu, psihičnem stre­su ali pa kar že v mirovanju za­čuti pekočo bolečino za prsni­co, ki se lahko širi npr. v levo roko ali proti spodnji čeljusti, je neodvisna od položaja tele­sa ali dihanja in popusti po tabletki nitroglicerina pod jezi­kom ali po vpihu posebnega nitroglicerinskega pršila. Če je napad angine pectoris še pose­bej hud in ne popusti po zdra­vilih, gre lahko za pravi srčni infarkt, kar terja takojšnjo kon­trolo pri zdravniku, ki bo lah­ko naredil dodatne preiskave (EKG, odvzem krvi za bioke­mične analize ... ).

Pri ljudeh s sladkorno bolez­nijo je odkritje koronarne bo­lezni velikokrat zelo pozno. Zakaj? Pri 10-20 odstotkih slad­kornih bolnikov gre namreč za t. i. tiho ishemijo srca, ko bolnik bolečin ob napadu angine pec­toris sploh ne čuti in torej ne poišče zdravnikove pomoči. Taki bolniki imajo spremenjen EKG, kot je to značilno za an­gino pectoris, preboleli infarkt ali pa se EKG spremeni šele ob obremenitvi. Tiha ishemija se pojavi le pri 1-4 odstotkih ljudi, ki nimajo sladkorne bolezni. Razlogi za tiho ishemijo še ni­so povsem pojasnjeni; vzrok pripisujejo diabetični nevropa­tiji, ki prizadene živce za pre­nos bolečinskih dražljajev; raz­lage, zakaj se pojavlja pri nedi­abetikih, pa ni.

Po podatkih francoske študi­je iz leta 1999, kjer so razisko­vali problem tihe ishemije, so jo zasledili pri 20,9 odstotka moških s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so jim tudi angiograf­sko (preiskava s kontrastnim sredstvom, ki ga vbrizgajo v ži­lo) dokazali hujšo prizadetost koronarnih žil.

Na osnovi teh izsledkov pri­poročajo presejalne teste za odkritje koronarne bolezni pri vsakem moškem, ki je sladkor­ni bolnik več kot 10 let in ima poleg sladkorne bolezni vsaj še en dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni (npr. zgod­nja srčna smrt bližnjega sorod­nika, kajenje, povišana vred­nost maščob in holesterola v krvi, visok krvni tlak, čezmer­na telesna teža ... ). Tak bolnik je namreč glede na izsledke omenjene študije najbolj ogro­žen.

Med presejalne teste uvršča­mo: snemanje EKG-ja ob obre­menitvi in spremljanje EKG‑ja 24 oz. 48 ur po Holterjevi me­todi ter tako imenovana scin­tigrafija srca s talijem.

Presejalno testiranje pred­stavlja veliko finančno breme za državo, in kolikor mi je zna­no, doslej tudi po svetu še ni uvedeno.

In kaj naj vam za konec po­vem, dragi bralec? Imeli ste po­polnoma prav: pri sladkornih bolnikih je tiha ishemija srca veliko pogostejša kot pri nedi­abetikih. Glede na študijo, ki sem jo omenila, bi vi že spadali v skupino, primerno za testira­nje koronarnega žilja, seveda če imate tudi kak dodatni de­javnik tveganja za to bolezen, o čemer pa nimam podatkov.

Kot ste videli, lahko na veči­no dejavnikov tveganja vpli­vate sami - opustite kajenje, shujšajte, redno kontrolirajte svoj tlak in jemljite zdravila, če je to potrebno, ipd.

Seveda ob tem ne pozabite na dobro urejenost sladkorne bolezni.

Oglasite se v ambulanti jazindiabetes, kjer nam lahko poveste še več o tem, kar Vas skrbi in skupaj bomo našli najboljšo reštev za Vas.