Sladkorni bolnik sem 10 let. Zbolel sem pri 50 letih. Slišal sem, da je srčni infarkt pri sladkornih bolnikih pogostejši, skrbi pa me predvsem to, da menda sladkorni bolniki ob infarktu sploh ne čutijo bolečin. Ali mi, prosim, lahko kaj več poveste o tem?
Boris V., Ljubljana

Koronarna bolezen (to je pri­zadetost žil, ki skrbijo za pre­hrano in nemoteno delovanje srca) je glavni vzrok obolev­nosti in tudi glavni vzrok smr­ti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Koronarna bolezen se ka­že kot angina pectoris, ko bol­nik ob naporu, psihičnem stre­su ali pa kar že v mirovanju za­čuti pekočo bolečino za prsni­co, ki se lahko širi npr. v levo roko ali proti spodnji čeljusti, je neodvisna od položaja tele­sa ali dihanja in popusti po tabletki nitroglicerina pod jezi­kom ali po vpihu posebnega nitroglicerinskega pršila. Če je napad angine pectoris še pose­bej hud in ne popusti po zdra­vilih, gre lahko za pravi srčni infarkt, kar terja takojšnjo kon­trolo pri zdravniku, ki bo lah­ko naredil dodatne preiskave (EKG, odvzem krvi za bioke­mične analize ... ).

Pri ljudeh s sladkorno bolez­nijo je odkritje koronarne bo­lezni velikokrat zelo pozno. Zakaj? Pri 10-20 odstotkih slad­kornih bolnikov gre namreč za t. i. tiho ishemijo srca, ko bolnik bolečin ob napadu angine pec­toris sploh ne čuti in torej ne poišče zdravnikove pomoči. Taki bolniki imajo spremenjen EKG, kot je to značilno za an­gino pectoris, preboleli infarkt ali pa se EKG spremeni šele ob obremenitvi. Tiha ishemija se pojavi le pri 1-4 odstotkih ljudi, ki nimajo sladkorne bolezni. Razlogi za tiho ishemijo še ni­so povsem pojasnjeni; vzrok pripisujejo diabetični nevropa­tiji, ki prizadene živce za pre­nos bolečinskih dražljajev; raz­lage, zakaj se pojavlja pri nedi­abetikih, pa ni.

Po podatkih francoske študi­je iz leta 1999, kjer so razisko­vali problem tihe ishemije, so jo zasledili pri 20,9 odstotka moških s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so jim tudi angiograf­sko (preiskava s kontrastnim sredstvom, ki ga vbrizgajo v ži­lo) dokazali hujšo prizadetost koronarnih žil.

Na osnovi teh izsledkov pri­poročajo presejalne teste za odkritje koronarne bolezni pri vsakem moškem, ki je sladkor­ni bolnik več kot 10 let in ima poleg sladkorne bolezni vsaj še en dejavnik tveganja za razvoj koronarne bolezni (npr. zgod­nja srčna smrt bližnjega sorod­nika, kajenje, povišana vred­nost maščob in holesterola v krvi, visok krvni tlak, čezmer­na telesna teža ... ). Tak bolnik je namreč glede na izsledke omenjene študije najbolj ogro­žen.

Med presejalne teste uvršča­mo: snemanje EKG-ja ob obre­menitvi in spremljanje EKG‑ja 24 oz. 48 ur po Holterjevi me­todi ter tako imenovana scin­tigrafija srca s talijem.

Presejalno testiranje pred­stavlja veliko finančno breme za državo, in kolikor mi je zna­no, doslej tudi po svetu še ni uvedeno.

In kaj naj vam za konec po­vem, dragi bralec? Imeli ste po­polnoma prav: pri sladkornih bolnikih je tiha ishemija srca veliko pogostejša kot pri nedi­abetikih. Glede na študijo, ki sem jo omenila, bi vi že spadali v skupino, primerno za testira­nje koronarnega žilja, seveda če imate tudi kak dodatni de­javnik tveganja za to bolezen, o čemer pa nimam podatkov.

Kot ste videli, lahko na veči­no dejavnikov tveganja vpli­vate sami - opustite kajenje, shujšajte, redno kontrolirajte svoj tlak in jemljite zdravila, če je to potrebno, ipd.

Seveda ob tem ne pozabite na dobro urejenost sladkorne bolezni.

Oglasite se v ambulanti jazindiabetes, kjer nam lahko poveste še več o tem, kar Vas skrbi in skupaj bomo našli najboljšo reštev za Vas.