Urnik ordinacije

pon.  13:00  -  19:30
 tor.  13:00  -  19:30
 sre.  07:00  -  12:00
   12:30  -  16:00
 čet.  07:00  -  12:00
   12:30  -  16:00
 pet.  10:00  -  14:00
Kličite 01 4254378 !
 

Preventivni pregledi

Nudimo možnost preventivnih pregledov.

Za samoplačniški preventivni pregled se je potrebno predhodno naročiti. 

Domov arrow Preberite arrow Članki arrow Depresija in diabetes
Depresija in diabetes
Clanki

 Zakaj je pomembno, da se ukvarjamo z depresijo?

Podatki nedavnih študij kažejo, da je depresija ena najpogostejših “bolezni duše”. Hkrati je velikokrat neprepoznana in zato tudi ni primerno zdravljena. V Evropi ocenjujejo da ima depresijo 5-10 % ljudi, kar v številkah pomeni kar 20-45 milijonov ljudi. Depresija je pogostejša pri ženskah, pomembno vpliva na kvaliteto življenja in je eden vodilnih vzrokov za samomor.
...

Kako prepoznamo depresijo?

Običajno nihanje v razpoloženju je kar zapleteno ločiti od prave depresivne motnje.

Človeka včasih prevzameta slabo razpoloženje in žalost, kar je povsem normalen pojav.

Prehodna žalost je ponavadi povezana z neposrednimi problemi, ki jih življenje prinaša. Če človek te probleme reši oz. jih zna pogledati z različnih zornih kotov in se z njimi spopade, tako razpoloženje mine po nekaj dneh ali najkasneje po nekaj tednih.

Nasprotno pa prava depresija traja tedne in mesece. Ljudje z depresijo so zelo žalostni, počutijo se prazne, brezvoljne, preveva jih pretiran obup nad stvarmi, ki sicer niso tako zelo strašne in zapletene. Tožijo nad dejstvom, da jih nič več ne zanima, da se težko koncentrirajo in da se počutijo ničevi ter nenehno nečesa krivi. Imajo še težave s spanjem, pa naj bo to pretirana zaspanost ali pa nespečnost. Lahko se pojavi še pretiran ali premajhen apetit, kar povzroči velike spremembe v telesni teži. Velikokrat se depresivni ljudje pritožujejo nad bolečinami, ki se selijo po različnih delih telesa, vendar ob pregledu bolezni določenega organa ne najdemo. Pogoste so tudi misli na samomor ali smrt.

Če prepoznate enega ali več od teh znakov ni nujno, da imate depresijo, a bi bilo dobro, da se o tem odkrito pogovorite s splošnim zdravnikom ali diabetologom. Zdravniki večinoma znajo prisluhniti tudi “težavam z dušo”, le bolnik je bolj redko pripravljen na odkrit pogovor. Veliko lažje je namreč potožiti o bolečinah v želodcu kot pa na primer o težavah s partnerjem, o bolečih krivicah v službi in podobno.

 

Ali sta depresija in sladkorna bolezen povezani?

 

Po nekaterih podatkih iz Amerike sklepamo, da je pri ljudeh s sladkorno boleznijo dvakrat večje tveganje za razvoj depresije. Že vsakodnevno obvladovanje in urejanje glukoze v krvi ter spopadanje z zapleti sladkorne bolezni za človeka predstavlja svojevrsten napor in dodatni stres, kar lahko vodi v depresijo.

Vzrok za depresijo pri sladkorni bolezni je zaenkrat še slabo raziskan, vsekakor pa gre za nenehno prepletanje genetskih, bioloških in psihosocialnih dejavnikov. Gotovo se nihanje glukoze v krvi odrazi na razpoloženju. Pomislimo že na počutje po eni prestani hudi hipoglikemiji ali hiperglikemiji, kaj šele, če se taka nihanja ponavljajo.

Čeprav imamo zdravila za zdravljenje depresije, ki so učinkovita pri depresivnih ljudeh s sladkorno boleznijo in brez nje, je zaskrbljujoče dejstvo, da se popolni učinek vedno pokaže le pri polovici obolelih. Zakaj je temu tako, še ni znano. Vpletenih je verjetno zelo veliko dejavnikov, katerim morda doslej še nismo posvetili dovolj pozornosti. Pravtako je poleg zdravil pomembna psihoterapija.

V Evropi smo se odločili za ustanovitev skupine za preučevanje povezave med depresijo in sladkorno boleznijo: European Depression in Diabetes Research Consortium (EDID). Pobuda prihaja iz Velike Britanije, zaenkrat pa so vključeni še raziskovalci iz Nizozemske, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Ugotoviti želimo, kako pogosta je depresija pri ljudeh s sladkorno boleznijo, koliko ljudi je že zdravljenih in katere so ovire, ki vplivajo na prepoznavo in zdravljenje depresije. Zanima nas še, kako zdravljenje depresije vpliva na potek in urejenost sladkorne bolezni ter kateri biološki in psihosocialni dejavniki vplivajo na nastanek depresije in na njene morebitne ponovitve.

Izsledki teh študij bi nam pomagali, da bi bilo naše spoprijemanje z depresijo pri ljudeh s sladkorno boleznijo uspešnejše, vzbudili pa bi tudi večje zanimanje med zdravstvenim osebjem in v javnosti, kar bi pripomoglo k hitrejšemu in boljšemu prepoznavanju in zdravljenju te “znane neznanke”.

Naše vodilo naj bo: življenje je lahko še lepše...

 

 
© 2024 Karin Kanc Hanzel